V sodobnem poslovnem okolju, kjer so kompleksnost, spremembe in sodelovanje del vsakdana, so visoko učinkoviti timi ključni dejavnik uspešnosti organizacij. Kljub temu številni timi ne delujejo optimalno. Opazimo zastoje pri doseganju ciljev, nizko motivacijo zaposlenih, nejasno komunikacijo in odgovornost, ki se porazgubi med člani. Zakaj se to dogaja?
Odgovor na to vprašanje ponuja Patrick Lencioni v svojem znanem modelu petih disfunkcij tima. Gre za koncept, ki razlaga, kako pomanjkanje zaupanja, strah pred konfliktom, nejasna zavezanost, izmikanje odgovornosti in osredotočenost na individualne interese postopoma razgrajujejo timsko učinkovitost. Vsaka od teh disfunkcij deluje kot ovira pri razvoju zdravega in produktivnega tima. V tem članku bomo podrobneje predstavili vseh pet disfunkcij, jih ponazorili s praktičnimi primerjavami med visoko učinkovitimi in disfunkcionalnimi ekipami ter izpostavili ključna priporočila za vodje in organizacije.
Model petih disfunkcij tima, ki ga je razvil Patrick Lencioni, je eden najbolj vplivnih konceptov na področju timskega dela in organizacijskega vedenja. Temelji na ideji, da neuspeh timov ni naključen, temveč posledica medsebojno povezanih vedenjskih vzorcev, ki jih je mogoče identificirati, razumeti in preseči. Lencioni predstavlja disfunkcije v obliki piramide, kjer vsaka višja raven temelji na stabilnosti nižjih. Če osnovni gradniki niso trdni, celotna struktura razpade.
Osnova vseh težav v timu je nezmožnost članov tima, da bi si medsebojno zaupali. Če ljudje ne verjamejo, da bodo drugi sprejeli njihove napake, dvome ali prošnje za pomoč, se začnejo zapirati vase in delovati defenzivno. Zaupanje je temelj učinkovitega timskega dela. Vendar ne gre za operativno zaupanje ("verjamem, da boš opravil nalogo"), temveč za ranljivostno zaupanje, pripravljenost priznati napake, zaprositi za pomoč, deliti dvome brez strahu pred posmehom ali kaznijo. V disfunkcionalnih timih člani skrivajo napake, se izogibajo prošnjam za podporo in gradijo zidove individualizma. V nasprotju s tem visoko učinkoviti timi ustvarjajo varno okolje, kjer je povratna informacija del učenja, ne obsojanja.
Preuči spodnje slike in analiziraj, katera situacija je najbolj pogosta v vašem timu?
Brez zaupanja si člani tima ne upajo izmenjati iskrenih mnenj. Konflikte razumejo kot nevarne in osebne, zato se jim raje popolnoma izognejo. Ko zaupanje ni prisotno, se člani tima izogibajo odprti razpravi. Strah pred konfliktom jih sili v pasivnost ali navidezno soglašanje. Rezultat so sestanki brez globine, neodločnost in kopičenje neizraženih napetosti. Učinkoviti timi se konflikta ne bojijo. Znajo ga ločiti od osebne zamere. Iskrene razprave razjasnjujejo dileme, omogočajo boljše odločitve in ustvarjajo občutek vključenosti.
Katera spodnja slika najbolje simbolizira način izmenjevanja različnih pogledov v vašem timu?
Več o tem, kako obravnavati različne poglede si lahko preberete v članku: Moč upravljanja konfliktov. Kako izstopiti iz labirinta nesoglasij?
Brez konflikta ni prave razprave in brez razprave ni resničnega soglasja. Člani tima pogosto pasivno prikimajo odločitvam, a se z njimi v resnici ne poistovetijo, kar oslabi izvajanje skupnih nalog. Zato disfunkcionalni timi sprejemajo odločitve nejasno in brez zavzetosti, kar vodi v počasno izvajanje nalog in izgovore. Nasprotno pa visoko uspešni timi oblikujejo jasne cilje in smernice, člani pa se s temi cilji tudi dejansko poistovetijo.
Katera slika je najbolj značilna za vaš tim?
Kateri so najpogostejši vzroki za nedoseganje soglasja, ki vodi k pomanjkljivi zavezanosti si lahko preberete v članku: Med diplomacijo in dominanco: Navigacija moči za doseganje soglasja
Ko ni jasne zavezanosti, ni prave podlage za odgovornost. Člani se izogibajo opozarjanju na neizpolnjevanje dogovorov, saj nočejo tvegati napetosti ali skrhati odnosov. V disfunkcionalnih timih je opozarjanje na neizpolnjevanje obveznosti redko. Prevladuje izgovarjanje, pomanjkanje standardov in pasivno dopuščanje neuspeha posameznikov. V uspešnih ekipah se člani čutijo odgovorne drug do drugega. Odgovornost ni le vertikalna (do vodje), temveč horizontalna. Vsak posameznik ima pravico in dolžnost opozoriti na odstopanja.
Preuči spodnje slike in analiziraj, katera situacija je najbolj pogosta v vašem timu?
Posledično je na vrhu piramide neuspeh pri doseganju rezultatov. Neposredna posledica vseh prejšnjih disfunkcij. Člani tima, ki ne čutijo pritiska odgovornosti in zavezanosti, začnejo slediti individualnim interesom: statusu, varnosti, udobju. Visoko uspešni timi pa nasprotno delujejo usklajeno. Uspeh tima je pomembnejši od individualnih ciljev. Rezultati so definirani, merljivi in predstavljajo skupni imenovalec uspeha.
Pomembno je razumeti, da te disfunkcije niso izolirane. Ena vodi v drugo. Če ekipa ne zgradi trdnega temelja zaupanja, ne bo zmogla konstruktivnega dialoga, kar bo vodilo v zmedo, neodgovornost in posledično neuspeh pri doseganju rezultatov.
V organizacijskem kontekstu ni dovolj zgolj oblikovati time. Ključnega pomena je, kakšna kultura znotraj takega tima prevladuje. Patrick Lencioni v svoji piramidni strukturi pokaže, da obstaja jasna razlika med timi, ki so učinkoviti in tistimi, ki jih ovirajo disfunkcije.
Ta poglobljena primerjava pokaže, da razlika med uspešnim in disfunkcionalnim timom ni zgolj v sposobnostih članov, temveč v tem, kako ti člani komunicirajo, sprejemajo odgovornost in se povezujejo v skupni viziji. Gradnja učinkovitih timov ni naključje, temveč zavesten, dolgoročen proces, ki zahteva vodstveno pozornost in kulturo zaupanja, discipline in ciljne usmerjenosti.
Disfunkcije znotraj tima ne ostanejo omejene na skupino, temveč se hitro odražajo tudi na širši organizacijski ravni. Ko so osnovni gradniki zaupanja, komunikacije in odgovornosti porušeni, začne razpadati tudi učinkovitost celotnega sistema. Organizacija začne izgubljati na treh ključnih področjih: 1. uspešnosti, 2. povezanosti in 3. privlačnosti za zaposlene.
1. Uspešnost: Prva in najbolj neposredna posledica je upad uspešnosti. Timi, ki se izogibajo odgovornosti, niso osredotočeni na rezultate in ne delujejo usklajeno, ne dosegajo ciljev, ki so jim bili zaupani. Projekti zamujajo, kakovost storitev ali izdelkov pada, napake se ne odpravljajo sistematično. Vodstvo mora več časa in energije vlagati v reševanje zastojev namesto v strateški razvoj.
2. Povezanost: Poleg tega pride do oslabitve notranjih odnosov. Nepojasnjeni konflikti, pasivnost, zmanjšana zavezanost in pomanjkanje povratne informacije ustvarjajo okolje, kjer posamezniki delujejo izolirano. Ljudje se začnejo čustveno umikati, pojavita se cinizem in nezaupanje. To zmanjša kohezijo med oddelki, razširi tiho nezadovoljstvo in poveča stopnjo napetosti.
3. Privlačnost za zaposlene: Tretja posledica pa je padec privlačnosti organizacije kot delodajalca. V okolju, kjer se člani tima ne počutijo slišane, cenjene ali vključene v pomembne odločitve, se zmanjšata pripadnost in zavzetost. Tovrstno okolje je neprijazno za razvoj talentov in inovacij, zaradi česar organizacije težje zadržijo ključne kadre ali privabijo nove. Dolgoročno to vodi v visoko fluktuacijo, povečanje stroškov kadrovanja in izgubo institucionalnega znanja.
Disfunkcionalni timi tako postanejo šibka točka organizacijske strukture. Ne le operativno, temveč tudi kulturno. Če organizacija ne prepozna in ne naslovi teh disfunkcij, tvegano zanemarja enega izmed najdragocenejših virov: sinergijo timskega dela. Učinkovit tim namreč ni le sredstvo za doseganje ciljev, ampak tudi nosilec zaupanja, inovacij in odpornosti celotne organizacije.
Premagovanje disfunkcij v timih ni enkraten poseg, temveč proces, ki zahteva namensko vodenje, kulturo odprtosti ter dosledno delovanje. Predstavljamo ključne smernice za vodje, ki želijo oblikovati time, temelječe na zaupanju, odgovornosti in osredotočenosti na skupni uspeh.
Zaupanje ni mogoče vzpostaviti z ukazom. Zgradi se postopoma, predvsem skozi voditeljski zgled. Vodje naj bodo prvi, ki priznajo napake, izrazijo dvome ali zaprosijo za pomoč. Takšna »ranljivost« ne slabi avtoritete, temveč daje sodelavcem dovoljenje, da tudi sami delujejo iskreno in odprto. Vzpostavite varna okolja za deljenje osebnih izkušenj, kjer ni strahu pred obsojanjem.
Vodje pogosto verjamejo, da je »mir v ekipi« znak zdravega delovanja. Vendar je lahko tudi znak zatiranih nesoglasij. Učinkoviti vodje se ne izogibajo konstruktivnemu konfliktu (oz. izmenjavi različnih pogledov), temveč ga moderirajo. Spodbujajo odprte razprave, kjer so različna mnenja dobrodošla, a vedno usmerjena v iskanje najboljših rešitev.
Vodje naj jasno opredelijo, kaj šteje kot uspeh tima. Ta merila naj bodo transparentna, dosegljiva in skupna vsem. Nejasnost ciljev in odločitev pogosto vodi v pasivnost. Zato vedno zaključite razprave z jasnim dogovorom. Kaj bomo naredili, kdo je odgovoren in do kdaj bomo naredili dogovorjeno. Če člani tima razumejo razlog odločitve in imajo občutek, da so bili slišani, bodo tudi v primeru drugačnega osebnega stališča delovali v duhu skupne odločitve. Zavezanost izhaja iz procesa, ne le iz rezultata.
Vodja naj jasno komunicira, da je odgovornost v ekipi dvosmerna in horizontalna. Vsi člani imajo pravico in dolžnost, da opozorijo na odstopanja. Vzpostavite redna srečanja, kjer člani ocenijo napredek, ne da bi to razumeli kot nadzor, temveč kot podporo. Če nekdo ne izpolnjuje dogovorjenega, naj bo to obravnavano kot priložnost za izboljšanje, ne kot osebni napad.
Vodje imajo ključno vlogo pri oblikovanju ekipne kulture. Njihova naloga ni le usmerjanje in odločanje, temveč tudi ustvarjanje pogojev, kjer se zaupanje lahko razvije, konflikti produktivno rešujejo, odgovornost prevzema in rezultati dosežejo. Če vodja deluje skladno z vrednotami, ki jih želi videti v ekipi, je s tem že naredil prvi in najpomembnejši korak k visoko učinkoviti ekipi. Seveda pa je pomembno tudi, da si vsi člani tima prizadevajo za odstranjevanje elementov disfunkcionalnosti.
Vsak član tima lahko že danes prispeva k boljši kulturi sodelovanja z majhnimi dejanji, ki smo jih predstavili v zgornji tabeli. Ključ je v zavestni odločitvi za sodelovanje, odgovornost in spoštovanje, ki vodijo do skupnega uspeha.
Timska učinkovitost je temelj sodobnega sodelovanja. Zaupanje, odprtost, zavezanost in odgovornost niso samoumevni. Gradijo se s časom in skupnimi prizadevanji. Vabimo vas, da skupaj z ostalimi člani vašega tima ter z iskreno samopresojo ocenite, kako deluje vaš tim danes, ter odkrijete, katera področja morda kličejo po izboljšavi.
Ocenite vsako trditev na lestvici od 1 (sploh ne drži) do 5 (popolnoma drži).
Interpretacija rezultatov:
Če ste v ocenjevanju prepoznali izzive ali priložnosti za razvoj vašega timske dinamike, vas vabimo, da nas kontaktirate. Pomagamo vam lahko pri poglobljeni analizi, razvoju timske kulture in krepitvi ključnih gradnikov učinkovitega sodelovanja. Pišete nam lahko na: info@resultant.si
Uspeh tima ni stvar sreče ali zgolj sestave njenih članov. Je rezultat premišljenega, zavestnega in doslednega grajenja odnosa, komunikacije in osredotočenosti na skupne cilje. Patrick Lencioni s svojim modelom petih disfunkcij ponudi močno orodje za razumevanje, zakaj timi pogosto ne delujejo. In kaj lahko vodje storijo, da to spremenijo.
Za vsakega vodjo je torej ključno vprašanje: Ali moja ekipa deluje na temelju zaupanja, odgovornosti in ciljne usmerjenosti? Ali pa v njej prevladujejo disfunkcije, ki jih tiho toleriramo? Odgovor na to vprašanje ni le refleksija trenutnega stanja, ampak tudi povabilo k spremembi. Spremembi, ki se začne pri vodji in oblikuje kulturo celotne organizacije.
Danes smo govorili o kompetenci, ki jo DNLA preverja v kategoriji Timsko delo. Odkrijte svoje prednosti in sprostite svoj potencial z vrhunskimi DNLA orodji.