Skrivnosti o osebnem zadovoljstvu pri delu

Zadovoljstvo pri delu je več kot le opravljanje nalog. Gre za globok občutek izpolnjenosti in zadovoljstva, ki izvira iz naših izkušenj na delovnem mestu. Če se poglobimo v to področje, lahko odkrijemo pomembne faktorje, ki vplivajo na naše dojemanje dela. S tem odpremo vrata v kompleksno notranje doživljanje, ki vpliva na naše vsakodnevno počutje in uspešnost. Poglobljeno razmišljanje o našem osebnem zadovoljstva pri delu nas popelje k boljšemu razumevanju notranjih dejavnikov, ki so ključni za našo poklicno kakovost življenja.

Osebno zadovoljstvo z delom

Osebno zadovoljstvo z delom bi lahko definirali kot kombinacijo zadovoljstva s samim seboj, našimi odnosi, priložnostmi za rast, občutkom pomembnosti ter uravnoteženostjo med delom in življenjem, ki skupaj prispevajo k pozitivnemu in izpolnjujočemu delovnemu okolju. Seveda pri tem ne gre zanemariti, da moramo v prvi vrsti svoje delo imeti radi. Ali drugače povedano, če svojega dela ne maramo, bomo težko razvili zadovoljstvo v službi.

Kaj o zadovoljstvu z delom skozi flow stanje pravi psihologija?

Z vprašanjem zadovoljstva pri delu se je v kontekstu širšega zadovoljstva z življenjem zelo poglobljeno spraševal Mihaly Cziksentmihalyi, ameriški profesor madžarskih korenin, ki je raziskovanju tega vprašanje namenil celotno svojo akademsko kariero. V svoji študiji, ki je obsegala več kot 10.000 posameznikov iz celega sveta in velja za eno največjih psiholoških študij v zgodovini je ugotovil, da svoje največje zadovoljstvo z življenjem in tudi delom dosežemo, ko so naše veščine, sposobnosti in znanje v ravno pravem ravnovesju z izzivom, ki je pred nami oz. ga opravljamo (Slika 1). Takrat pademo v stanje flowa, ki je po definiciji najbolj optimalno stanje naše zavesti, ko se na eni strani najboljše počutimo in na drugi strani tudi najbolj produktivno delujemo.

Flow stanje prepoznamo skozi 4 glavne značinosti:

1. Občutek samega sebe izgine – Ko smo v flow stanju, smo 100% osredotočeni na izziv in nalogo. Tok misli je tako močan, da se ne moramo več pogovarjati sami s seboj in intereni dialog utihne. Sposobni smo opravljati »le« to aktivnost, ki nas potegne vase, »pademo noter« in smo v »elementu«.
2. Lahkotnost – Za flow je značilno, da imamo občutek, da to aktivnost opravljamo brez večjega napora. Kljub temu da je to sicer tako kognitivno kot tudi fizično zelo naporno stanje, imamo mi občutek, da situacijo obvladamo, da sprejemamo prave odločitve in da imamo za dani izziv potrebne sposobnosti in veščine.
3. Čas teče drugače – V flowu izgubimo realni občutek za čas. Lahko se nam zgodi, da se nam zdi, da določeno aktivnosti opravljamo »le« 30 minut, ko pa pogledamo na uro, pa spoznamo, da je od začetka minilo že več kot 1 uro. To, da nam čas mine hitreje, kot se nam zdi, je eden najbolj značilnih pokazateljev, da smo padli v flow stanje.
4. Bogatost izkušnje – Intenziteta flow stanja prinaša občutek bogastva izkušnje, kar pomeni, da smo v flow aktivnosti uporabili vse svoje sposobnosti, angažirali več svojih čutov in bili lahko tudi telesno zelo aktivni. Iz tega izhaja tudi občutek zadovoljstva, ki si ga čim večkrat želimo tudi pri delu.

V flowu ne moremo biti ves čas in Slika 1 nam tudi pokaže, kdaj in v kakšnih okoliščinah nismo v flow stanju. To so ekstremi na grafu izzivov in veščin, ki nam pokaže, da se počutimo tesnobno, kadar so naši izzivi previsoki in za tako situacijo nimamo pravih veščin. Na drugi strani pa se počutimo zdolgočaseno, kadar imamo visoke sposobnosti in veščine, s katerimi opravljamo le nizek izziv. Pri tem grafu je zelo pomembno, da se zavedamo, da se naše zadovoljstvo z delom skriva v dejstvu, da se po grafu premikamo cik-cak, kar pomeni, da je za flow najprej potrebno neko krajše (in ne stalno) obdobje tesnobe, kjer pridobivamo nove veščine in potem lahko pademo v flow. Prav tako pa je potrebno, da pridemo do točke, ko nekaj tako obvladamo, da dosežemo tudi obdobje (seveda spet ne stalno) dolgčasa, ki nas potem motivira, da sprejmemo nove izzive in se ponovno vračamo v flow.

Slika1: Graf Izzivov in veščin, ki ga je v svoji knjigi Flow leta 1990 predstavil Mihaly Cziksentmihalyi

Znaki, ki kažejo na to, da nam naše delo ni všeč.

Včasih se zgodi, da se znajdemo v situaciji, kjer nam delo ne prinaša zadovoljstva. Kako prepoznati te znake nezadovoljstva? Eden izmed najbolj vidnih znakov je pogost občutek izčrpanosti ali izgorelosti. Če se počutimo stalno utrujene, brez energije in motivacije za delo, je mogoče, da trenutno delovno okolje ni najbolj primerno za nas. Če izgubimo motivacijo za opravljanje dela ali pa izgubimo zanimanje za delovne naloge, to kaže na to, da delo ni v skladu z našimi interesi ali cilji. To lahko v končni fazi vodi tudi v osebno frustracijo in nemoč ter v še večje nezadovoljstvo. Negativni vpliv na fizično in čustveno zdravje je prav tako pomemben pokazatelj. Če delo vpliva na naše fizično ali čustveno zdravje, kot so pogosti glavoboli, tesnoba ali stres, je čas, da se resneje spopademo s situacijo. Če se veselimo le konca delovnega dneva ali izteka delovnega tedna ter komaj čakamo, da zapustimo delovno mesto, to lahko nakazuje na pomanjkanje zadovoljstva pri delu. Nazadnje, izogibanje odgovornostim ali nalogam je jasen pokazatelj, da nekaj ni v redu. Če se aktivno izogibamo določenim odgovornostim ali nalogam ter iščemo načine, kako se jim izogniti, nas kliče k temu, da se resno posvetimo analizi, katere delovne obveznosti so nam v naši poklicni karieri najbolj neprijetne. Prepoznava teh simptomov je prvi korak k spremembam. Pomembno je, da se zavemo teh znakov in poiščemo načine za izboljšanje naše delovne izkušnje ter tako ponovno vzpostavimo izpolnjujoče delovno okolje.

Kako analizirati, katere delovne obveznosti so nam v poklicni karieri najbolj neprijetne?

Nezadovoljstvo pri delu močno omejuje naš osebni potencial. Vpliva na učinkovitost in kakovost našega dela, zavira našo kreativnost ter omejuje nove ideje in inovacije pri delu. Vsi se včasih v svoji poklicni karieri srečamo z delovnimi obveznostmi, ki nam povzročajo nelagodje ali stres. Zato je poglobljena analiza le teh lahko koristna pri izboljševanju našega osebnega zadovoljstva pri delu. Za analizo teh nalog je koristno začeti z oceno lastnih čustev in odzivov na posamezne naloge. Zapišite, katere naloge povzročajo negativne občutke ter kako vplivajo na vaše počutje. Pomembno je identificirati vzorce. Opazujte, ali se vedno iste naloge izkažejo za neprijetne ali stresne. Razmislite o skupnih lastnostih teh nalog in poskušajte ugotoviti, zakaj so ravno te naloge tako neugodne. Morda so naloge, ki vam niso všeč, preveč odgovorne, ali pa se morda vaše veščine ne ujemajo najbolje z njihovim izvajanjem. Na podlagi analize se lahko odločite, kako naprej. Morda bo potrebno prilagoditi način izvajanja nalog, razviti nove veščine ali poiskati podporo za njihovo izvajanje. Včasih je lahko že zgolj pogovor o vaših preferencah ključen za iskanje rešitev, ki bodo olajšale opravljanje teh nalog. Komunikacija je ključnega pomena. Delite svoje občutke in ugotovitve s svojimi nadrejenimi, mentorji, coachi ali sodelavci. Skupaj lahko poiščete načine za prilagoditev ali prerazporeditev nalog, da bi izboljšali vašo delovno izkušnjo.

7 načinov za izboljšanje osebnega zadovoljstva pri delu.

• Pogovorite se s nadrejenim: Če se počutite nezadovoljni, je dobro, da svoje pomisleke in morebitne težave delite s svojim nadrejenim. Skupaj lahko poiščete rešitve ali spremembe, ki bi izboljšale vaše delovno okolje.
• Raziskujte nove priložnosti in izzive: Če imate občutek, da stagnirate ali da vaše trenutno delo ne izkorišča vseh vaših sposobnosti, razmislite o drugih možnostih in izzivih znotraj podjetja, kar bo lahko tudi vodilo v več flow stanja pri vašem delu. Aktivno se lahko vključite v interne oglase za nova delovna mesta in spremljate ponudbe. S tem širite obzorja ter aktivno iščete priložnosti za delo, ki bi bolje ustrezalo vašim kompetencam in interesom.
• Razvijajte svoje spretnosti, veščine in sposobnosti: Vlaganje v lasten razvoj in pridobivanje novih znanj lahko prinese novo energijo in zanimanje za delo. S tem se boste lahko tudi premaknili iz območja tesnobe v flow stanje. To lahko vključuje izobraževanje, tečaje ali pa mentorstvo s strani izkušenih sodelavcev. Pridružite se izobraževalnim tečajem ali delavnicam, ki so na voljo v vašem podjetju ali zunaj njega. S tem vlagate vase in dvigujete raven svojih sposobnosti, kar lahko prinese nove izzive in večje zadovoljstvo pri delu.
• Uravnotežite delo in zasebno življenje: Pazljivo uravnoteženje dela in prostega časa je ključno za ohranjanje zadovoljstva. Postavite si časovne okvirje za delo in prosti čas ter se držite teh meja. S tem si zagotovite čas za družino, hobije in sprostitev, kar vam pomaga ohranjati energijo in zmanjšuje možnost izgorelosti.
• Pogovorite se s sodelavci: Morda imajo tudi vaši sodelavci enake ali podobne pomisleke. Skupaj lahko poiščete načine, kako izboljšati delovno okolje ali vsaj kako si medsebojno pomagati. Sodelovanje in izmenjava idej lahko privedeta do konkretnih korakov za izboljšanje delovnega okolja.
• Postavljajte cilje: Določanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev lahko pomaga ohranjati motivacijo in usmerjenost pri delu. Zapišite svoje cilje in postavite roke za dosego le-teh. S tem si dajete jasen fokus in motivacijo za delo ter merljive rezultate za lastno zadovoljstvo.
• Iščite mentorstvo: Poiščite izkušenega sodelavca ali nadrejenega, ki bi bil pripravljen deliti svoje znanje in izkušnje z vami. S tem si zagotovite dragocene nasvete ter podporo pri osebnem in poklicnem razvoju.

“Srečen je tisti človek, ki najde veselje v svojem delu.” Bertie Charles Forbes, finančni publicist in ustanovitelj revije Forbes.

Lista vedenj za razvoj osebnega zadovoljstva pri delu

• Postavite si realne cilje in prioritete.
• Gradite svoje sposobnosti komunikacije, saj dober pretok informacij izboljšuje razumevanje in odnose v delovnem okolju.
• Sprejemajte nove izzive in se učite iz vsake situacije, saj prilagodljivost spodbuja rast.
• Razvijajte zdrave odnose s sodelavci in prepoznavajte njihovo vrednost v timskem delu.
• Učinkovito upravljajte s časom in prioritetami, kar bo zmanjšalo stres in povečalo produktivnost.
• Ponujajte in sprejemajte konstruktivno kritiko. Bodite odprti za povratne informacije ter jih uporabite kot priložnost za osebno rast.
• Ne glede na pozicijo razvijajte veščine vodenja in sodelovanja za boljše delovno okolje.
• Vztrajajte pri visokih etičnih standardih in integriteti ter bodite zgled drugim.
• Priznajte in slavite svoje dosežke ne glede na njihovo velikost, saj to spodbuja motivacijo.
• Skrbite za svoje osebne potrebe in si vzemite čas za počitek ter aktivnosti zunaj delovnega okolja.

Preberite si še ostale teme s področja razvoja kompetenc:

• DNLA Expert System: Kako je nastal in kakšne so njegove poslovne vrednosti?
• Ne predajte se obupu in (p)ostanite motivirani
• Spoprimimo se z neuspehi
• Moč čustvene stabilnosti

V kolikor želite raziskati kakšno je stanje zadovoljstva v vaši organizaciji vas vabimo v projekt raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva v slovenskih organizacijah (SiOK).