Kako se lahko bolje odločamo (2)?

V prvem delu članka »Kako se lahko bolje odločamo (1)?« smo raziskovali, kateri so običajni razlogi za obotavljivo odločanje ter kako lahko obvladujemo strah pred odločnim sprejemanjem odločitev. V drugem delu članka: »Kako se lahko bolje odločamo (2)?«, pa boste spoznali dva tipa odločanja v Lean-u in pridobili nekaj idej za izboljšanje kompetence odločanja.

Nikoli ne sprejemajte odločitev zgolj na podlagi podatkov z vašega zaslona, ampak VEDNO pojdite na lokacijo problemov (jap. Genba), da si sami ogledate težavo in se pogovorite z operaterji ter jim pomagajte pri njenem reševanju. Za vodjo je klic iz proizvodnje (shop floor) pomembnejši od klica najvišjega vodstva (Liker: The Toyota way). V prvem delu članku smo spoznali primer Mirka, vodjo proizvodnje. Študija njegovega primera namiguje na to, kako ključno je, da voditelji razvijajo dve (2) sposobnosti odločanja:

1. Hitro, intuitivno razmišljanje / odločanje je potrebno za sprejemanje odločitev, ki so potrebne za hiter odziv na spremembe in terjajo takojšen odgovor.
2. Počasno, analitično in bolj znanstveno razmišljanje / odločanje. Potrebno je za sprejemanje odločitev, ki imajo bolj dolgoročni vpliv na organizacijo in jih je potrebno razčleniti, operacionalizirati.

Prepoznajte, kateri tip odločanja je nujen za določeno situacijo. Vprašajte čim določen krog ljudi, kjer se problem dogaja, četudi gre praviloma za hitro odločanje in odgovor že veste. Ljudi vprašajte, kako bi se oni odločili. Kaj predlagajo? Kaj mislijo? Poslovni svet ter tudi proizvodnja je izjemno dinamična, zato se morajo voditelji, kot je Mirko, obrniti daleč stran od pasivnosti, »samo-promocijske politike« in nesmiselnega odločanja o ničemer, če le želijo pomagati svoji organizaciji pri branjenju konkurenčne prednosti. Kako torej lahko razvijamo svojo kompetenco odločanja? Najprej to poglejmo skozi kontekst poslovnih trendov.

V sodobnem poslovnem okolju, ki se neprestano spreminja, so trendi v odločanju vse bolj usmerjeni v uporabo podatkovne analitike in velikih podatkov, znanih kot Big Data. S tem pristopom se sicer odpirajo nove priložnosti, hkrati pa se pojavljajo tudi izzivi, kot je obvladovanje ogromnih količin podatkov. Umetna inteligenca (AI) in avtomatizacija odločitvenih procesov postajata ključna elementa za učinkovito uporabo teh podatkov, medtem ko agilnost in prilagodljivost postajata nujni za hitre odločitve in prilagajanje spremembam. Pomembno je tudi vključevanje ključnih ljudi v odločitveni proces, saj sodelovalno odločanje postaja neizbežno in temeljno za učinkovito upravljanje. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi tveganja in varnostne zadržke, še posebej v kontekstu kibernetske varnosti. Uporaba simulacij in modeliranja scenarijev postaja priljubljena za testiranje potencialnih izidov odločitev, še zlasti na področju trajnosti. Vprašanja, kot so stroški celotnega cikla izdelave izdelka, optimizacija proizvodnje z namenom zmanjšanja odpadkov in porabe energije ter optimizacija logističnih načrtov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so ključnega pomena. Umetna inteligenca (AI) igra pomembno vlogo pri reševanju teh izzivov, prav tako pa lahko pomaga pri izboljšanju razmer za sodelavce in druge deležnike. Ti trendi zaradi svoje kompleksnosti zahtevajo hitrejši, bolj z informacijami nasičen in bolj prilagodljiv pristop k odločanju, kar omogoča organizacijam, da ostanejo konkurenčne in učinkovite v hitro spreminjajočem se poslovnem svetu.

Izboljšanje kompetence odločanja je ključnega pomena za vse vodje, ki si želijo biti bolj učinkoviti in uspešni. Tukaj je nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo pomagali izboljšati vaše sposobnosti odločanja:

1. Postavljanje jasnih ciljev: Jasni cilji vam omogočajo, da se osredotočite na tisto, kar je res pomembno, in vam olajšajo proces odločanja. Ko so cilji jasni, je lažje oceniti različne možnosti in se odločiti za tiste, ki najbolje prispevajo k njihovemu doseganju.
2. Pozitivno pričakovanje rezultatov: Ohranjanje pozitivnega stališča glede izidov vaših odločitev lahko zmanjša strah in dvom. Ko verjamete, da bodo vaše odločitve privedle do dobrih rezultatov, se boste lažje odločali hitro in učinkovito.
3. Vaja dela mojstra: Praksa naredi mojstra. Izpostavljajte se situacijam, kjer morate redno sprejemati odločitve. To vam bo pomagalo razviti hitrost in natančnost pri odločanju.
4. Upravljanje čustev: Učenje, kako obvladovati čustva, je ključno pri odločanju. Čustvene reakcije lahko vplivajo na vašo sposobnost jasnega razmišljanja in objektivnega odločanja. Še posebej, če zaznavate manjšo osebno samozavest, ko ste pred pomembno odločitvijo.
5. Sodelovanje z drugimi: Sodelovanje z drugimi lahko prinese nove perspektive in ideje, ki vam lahko pomagajo pri odločanju. Ne bojte se iskati mnenj in nasvetov drugih, še posebej v zapletenih ali izzivalnih situacijah.
6. Učenje iz napak: Bodite pripravljeni na prilagoditve in se učite iz napak. Odločanje včasih vključuje tveganja, in pomembno je, da iz neuspehov črpate lekcije, ki vas bodo vodile k boljšim odločitvam v prihodnosti.

Pri sprejemanju odločitev vam lahko pomagajo različne metode in tehnike. Ena takih metod je SWOT analiza, ki vam omogoča oceno situacij in odločitvenih možnosti s prepoznavanjem notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje. Ta metoda pomaga razumeti različne aspekte, ki lahko vplivajo na vaše odločitve. Scenarijsko načrtovanje je druga koristna tehnika, ki vas vodi skozi razmišljanje o različnih možnih scenarijih in kako bi se vaše odločitve obnesle v vsakem od njih. To vam bo lahko v pomoč pri analizi različnih izidov in vam pomagalo zmanjšati negotovost. Na drugi strani pa vam uporaba orodij, kot je matrika odločanja, omogoča sistematično ocenjevanje in primerjavo različnih možnosti glede na različne kriterije, kar je ključno za objektivno in uravnoteženo odločanje. Poleg naštetih je tudi tehnika "5 Zakaj" izjemno učinkovita pri iskanju korenin problema ali razloga za določeno situacijo, saj vključuje ponavljajoče se postavljanje vprašanja zakaj in s tem omogoča razumevanje globljih vzrokov. Mind mapping je prav tako uporabno orodje, ki omogoča vizualizacijo problemov, možnih rešitev in njihovih povezav, kar spodbuja kreativno razmišljanje in pomaga pri jasnem razumevanju kompleksnih situacij. Vse te tehnike in metode skupaj zagotavljajo robusten nabor orodij za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti odločitvenega procesa.

Če želite še dodatno poglobiti svoje znanje, vam priporočamo naslednji knjigi:

1. "Odločitveni rubikon: Raziskovanje psihologije odločanja." avtor: Malcolm Gladwell. Ta knjiga ponuja globok vpogled v psihologijo odločanja, razkriva različne dejavnike, ki vplivajo na naše odločitve, ter razlaga, kako se lahko izognemo pastem nezavednega razmišljanja. Gladwell z zanimivimi primeri in raziskavami bralca vodi skozi kompleksnost sprejemanja odločitev.
2. "Učinkovito vodenje: Kako sprejemati boljše odločitve in doseči več." avtor: Peter F. Druckerja. Drucker velja za enega najpomembnejših avtorjev na področju managementa. V tej knjigi raziskuje, kako voditelji lahko sprejemajo boljše odločitve in dosežejo večjo učinkovitost. Ponuja nam praktične nasvete in vpoglede, ki so še vedno relevantni v sodobnem poslovnem svetu.

Upamo, da boste uživali v branju teh knjig in da bodo dodale vrednost vašemu razumevanju vodenja in odločanja. Če ste izpustili 1. del članka Kako se lahko bolje odločamo (1)?, kjer smo raziskovali, kateri so običajni razlogi za obotavljivo odločanje ter kako lahko obvladujemo strah pred odločnim sprejemanjem odločitev ga najdete tu.

Preberite si še ostale teme s področja razvoja kompetenc:

• DNLA Expert System: Kako je nastal in kakšne so njegove poslovne vrednosti?
• Od strahu do uspeha: smernice za krepitev predanosti na delovnem mestu
• Razvoj kompetence sistematičnega razmišljanja in delovanja
• Spoprimimo se z neuspehi
• Samozavest je ključ do vaše polne notranje moči