Samoodgovornost. Kaj je to in kako se jo razvija?

Enej Klarič
Roman Klarič
Enej Klarič
Roman Klarič
pexels-akil-mazumder-1072824.jpg
DNLA – razvoj socialnih kompetenc / merjeno področje: Samoodgovornost

Ko se sprašujemo o samoodgovornosti, lahko vsak od nas izbira med dvema smerema. Lahko se odločimo, da želimo v življenju biti uspešni in smo pripravljeni vložiti v to veliko energije in za svoj uspeh v največji meri poskrbeti sami. Lahko pa se prepustimo trenutni situaciji in pristanemo v prepričanju, da ne moremo nadzorovati svoje prihodnosti ter uspeha, saj smo na milost in nemilost prepuščeni drugim vplivom ali sreči. Ta naravnanost bo zanesljivo ovirala naš napredek. Verjetno bi vsak od nas izbral tisto prvo možnost. Zakaj je potem med nami toliko ljudi, ki svoje usode ne držijo v svojih rokah? Danes bomo razmišljali ravno o tem vprašanju.

Skozi življenje se soočamo s številnimi situacijami, ko moramo sprejemati pomembne življenjske odločiti. Te odločitve pogosto močno posežejo v naše življenje in pogosto določijo, kako uspešni bomo in kako se bomo počutili. Nihče drug ni odgovoren za naš način življenja, dejanja in odločitve, ki jih sprejemamo. Zato svojega življenja ne smemo nikoli popolnoma dati v roke drugim osebam. Ko to storimo, damo drugim ljudem moč in dovoljenje, da usmerijo naše življenje v katero koli smer. Običajno v tisto smer, ki si je ne želimo. Nikoli ne pristanite na to, da se boste samo nemočno odzivali na to, kar se vam dogaja, ter nemo opazovali, kako vse drvi mimo vas. Ko se boste kritično soočili z rezultatom svojih odločitev in dejanj, ne glede na to, ali je izid dober ali slab, boste pridobiti večji nadzor nad svojim življenjem.

Kako prepoznamo nizko samoodgovornost? Simptomi so različni, najpogosteje se kažejo v pesimističnem razmišljanju. Oseba z nizko samoodgovornostjo hitro prevzame mentaliteto žrtve, ki jo spremljajo pogosti prepiri in neodločnost. Prisoten je stalni občutek stagnacije in v nekaterih primerih tudi zatekanje v razne oblike odvisnosti. Vsak od nas se je verjetno v življenju že kdaj znašel v podobni situaciji. To nikakor ni nekaj neobičajnega. Pomembno je to, da čim prej zaznamo take situacije in na njih hitro reagiramo. Mogoče je takrat čas, da se pogovorimo sami s seboj in ponovno začrtamo naše osebno poslanstvo.

Kako razvijati samoodgovornost? Samoodgovornost je izjemno pomembna veščina, če želimo v življenju uspeti. Pomeni sprejeti popolno odgovornost za svoja vedenja, dejanja in odločitve. Posameznik z osebno odgovornostjo ne bo poskušal zvaliti krivde na nekoga drugega, temveč bo proaktivno deloval v smeri stalnega osebnega napredka in vztrajno zasledoval osebne cilje ter lastna življenjska pričakovanja. Gre za korenito spremembo, ki zahteva precej energije.

»Trening« veščin, ki vodijo do visoke samoodgovornosti, nam omogoča, da dosežemo življenjski slog, ki si ga želimo. Poglejmo nekaj elementov, ki gradijo našo veščino samoodgovornosti.

1. Zastavite si realna pričakovanja

Preverite, ali imate jasno in realno določene svoje življenjske cilje in osebna pričakovanja. Nerealna pričakovanja lahko povzročijo občutke razočaranja, ustvarjajo zamere in lahko v skrajni fazi uničijo tudi vaše odnose z drugimi. Naučiti se morate, da nič ni popolno in da se vsa vaša pričakovanja ne bodo zgodilo čez noč. To vam bo omogočilo, da boste svojo energijo usmerili na stvari, ki so pod vašim nadzorom. Dovolite si, da svoje končne cilje dosegate po etapah in** ste zadovoljni tudi z manjšim napredkom**. Na tej poti nam lahko kdaj tudi spodrsne. Ne obtožujte samega sebe. Na neuspehe raje poglejte kot na priložnost za osebno rast in po potrebi redefinirajte svoje cilje. Nato pa izbirajte tiste odločitve, ki vas bodo vodile bližje k vašemu končnemu cilju.

2. Ne krivite drugih in ne jamrajte

Obtoževanje drugih ni znak odgovorne osebe. Ko krivite druge, se obnašate, kot da ste žrtev. Čeprav je priročno, pa dolgoročno s tem škodujete v prvi vrsti sebi. Enostavno je kazati s prstom in obsojati druge za lastno neželeno situacijo, mnogo težje se je soočiti s svojimi izzivi. Pritoževanje je še ena slaba navada, ki se pogosto uporablja za izogibanje prevzemanju odgovornosti. Ti dve slabi navadi vam preprečujeta, da bi pozitivno vplivali na svoje življenje. Če želite prevzeti odgovornost za svoje misli in dejanja, se morate zavedati in celovito prepoznati svoje življenjske situacije. Samorefleksija vam omogoča, da razvijete več samozavedanja.** Ko ste pozorni na svoja čustva, misli in dejanja, bolje razumete stvari, ki jih počnete**. Na ta način bolje ozavestite svoje negativne navade in jih nadomestite z dobrimi.

3. Ne jemljite vseh stvari osebno

Nesoglasja niso osebni napad na vašo osebnost ali sposobnosti. Poskusite razumeti konflikte in nesoglasja kot priložnost za vašo osebno rast, saj so lahko zelo pomembni za vaš uspeh. Pomagajo spodbujati sodelovanje, krepiti odnose in prispevati k boljšemu odločanju. Zato naslednjič, ko začutite, da se v vas dvigujejo negativna čustva, globoko vdihnite. Zaustavite se, da se umirite. Namesto da se na nesoglasja odzovete na podlagi svojih impulzov, jih obravnavajte mirno, z logičnega vidika.

4. Priznajte svoje napake in ne iščite izgovorov

V vsem, kar počnete, boste uspešnejši, če boste popolnoma iskreni do sebe in drugih. To pomeni, da odložite svoj ego in ponos ter priznate svoje napake. Biti samoodgovoren pomeni prevzemati odgovornost. Nekateri ljudje radi prejemajo pohvale, vendar težko sprejmejo odgovornost, ko stvari ne gredo najbolje. Biti samoodgovoren pomeni tudi, da si ne izmišljate izgovorov. Ko se izogibate prevzemanju krivde ali priznanju, da ste se motili, ne rastete. Ponos je glavni razlog, zakaj imajo nekateri ljudje težave s prevzemanjem odgovornosti. Zato je bistvenega pomena, da ste pošteni do sebe, ko naredite nekaj narobe. To ne pomeni, da morate imeti občutek krivde, temveč da proaktivno delujete in popravite napake ter se iz tega nekaj naučite. To vas kasneje vodi k sprejemanju boljših odločitev.

Lista vedenj za razvoj samoodgovornosti:

  • Ne kažite s prstom na druge zaradi svojih težav na delovnem mestu.

  • Priznajte in se opravičite za napake, ki ste jih storili.

  • Sprejmite odgovornost za svoje težave in jih poskusite hitro reševati.

  • Bodite pogumni in spregovorite, če zaznate težave in nepravilnosti.

  • Vzdržite se obrekovanja drugih ljudi.

  • Potrudite se pozorno poslušati drugega.

  • Rešujte nesoglasja mirno in spoštljivo.

  • Obvladujte svoja čustva in impulze ter se odzivajte racionalno.

  • Na težave in neuspehe glejte kot na priložnosti za pridobivanje novega znanja ter izkušenj.

Danes smo govorili o kompetenci, ki jo DNLA preverja v kategoriji Samoodgovornost. Odkrijte svoje prednosti in sprostite svoj potencial z vrhunskimi DNLA orodji

Deli članek